Poslanci zavrnili predsedničino kandidatko za varuhinjo človekovih pravic

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je predlog za imenovanje Dijane Možina Zupanc na mesto varuhinje človekovih pravic v državni zbor poslala po več krogih pogovorov s predstavniki poslanskih skupin. V predsedničinem uradu so takrat navedli, da Možina Zupanc kot dosedanja namestnica varuha izpolnjuje najvišje kriterije, a da nima zagotovljenih 60 poslanskih glasov za izvolitev.

To se je danes potrdilo tudi na glasovanju v državnem zboru. Od 63 prisotnih poslancev je Možino Zupanc podprlo 50 koalicijskih poslancev, poslanca narodnih skupnosti ter nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Proti je glasovalo šest poslancev NSi in poslanec SDS Andrej Kosi.

Vzdržani so bili štirje poslanci: Vida Čadonič Špelič (NSi), Alenka Helbl (SDS) ter nepovezana poslanca Anže Logar in Tine Novak. Podporo kandidatki so pred glasovanjem napovedali v vladnem trojčku Gibanje Svoboda, SD in Levica. Da Možine Zupanc ne bodo podprli, so napovedali v SDS, podobne informacije pa so neuradno prihajale tudi iz NSi.

Možina Zupanc: Človekove pravice in stiske ljudi niso dovolj visoko na lestvici političnih prioritet

Možina Zupanc se je po glasovanju zahvalila predsednici republike za izkazano zaupanje. "Z vso odgovornostjo sem sprejela povabilo, da pomagam, saj sem to dolžnost v dani situaciji začutila. Iskrena hvala tudi vsem, ki so mi v tem procesu stali ob strani," je dejala Možina Zupanc.

Današnji dan je po njeni oceni pokazal, da človekove pravice in stiske ljudi niso dovolj visoko na lestvici političnih prioritet. "Rezultata glasovanja ne razumem kot nezaupnico meni osebno, temveč kot ogledalo odnosa do vprašanja, kako kot skupnost vrednotimo pravice – zlasti pravice najbolj ranljivih," je poudarila. Ob tem je opozorila, da družba brez varuha izgublja svoj glas v imenu tistih, ki ga najbolj potrebujejo.

"Takšno stanje predstavlja resen demokratični primanjkljaj. Težko bi ga označili kot produktivno, še manj kot konstruktivno. Neodvisne institucije, ki bi morale biti branik pred posegi oblasti, v praznem teku ne morejo učinkovito naslavljati posameznih ali sistemskih nepravilnosti. S tem se slabi njihova legitimnost, zmanjšuje pa se tudi zaupanje javnosti v njihovo delovanje," je navedla Možina Zupanc.

Kot je poudarila, si želi, da varuh čim prej dobi predstojnika s polnim in legitimnim mandatom, saj bo institucija samo tako lahko v celoti opravljala svoje naloge in opozarjala na kršitve človekovih pravic. Institucija varuha je brez vodje od konca februarja, ko je mandat potekel prejšnjemu varuhu Petru Svetini. Od takrat institucijo varuha začasno vodi namestnik varuha Ivan Šelih.

Oster odziv Svobode

V Gibanju Svoboda so se ob tem na rezultat glasovanja ostro odzvali. Med drugim so prst uperili v njihovo nekdanjo poslanko Mojco Šetinc Pašek in nekdanjega poslanca Levice Miho Kordiša, ki na glasovanju nista bila prisotna. Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je ob tem ocenila, da sta očitno velika zagovornika človekovih pravic po potrebi, ko jima to politično ustreza, danes pa nista glasovala in se nista postavila na stran človekovih pravic. Enako so storili poslanci iz vrst Demokratov in s tem po njenih besedah "ponovno pokazali, koliko jim je do človekovih pravic in čigav satelit so".

Poslanske skupine SDS, NSi in nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov danes svojih stališč v DZ niso predstavile.

Je pa predsednik SDS Janez Janša že dopoldne spomnil, da kandidatke niso podprli niti, ko je bila predlagana za namestnico. "Če smo smatrali, da ni sposobna za namestnico, potem verjetno ne bo dobila naših glasov niti za pravo funkcijo," je dejal na novinarski konferenci.